V zvezi z lesom kot gradbenim materialom je vse preveč predsodkov, ki pa nimajo konkretnih podlag. Zato vam v nadaljevanju podajamo prednosti uporabe lesa kot gradbenega materiala:

• Les ima odlične toplotno izolativne karakteristike ter uravnava zračno vlažnost, zato je lesena hiša prijetna in udobna za življenje in ima estetski videz.  V leseni zgradbi se počutimo prijetno že pri 18-20°C, medtem ko v masivnih zgradbah šele pri 22-24°C.
• Les omogoča enakomernejšo vlago v bivalnem prostoru (ima funkcijo sprejemanja in oddajanja vlage) in tako omogoča zdravo bivalno okolje.
• Les ima, ne glede na svojo nizko težo, veliko nosilnost.
• Les je trajen. Odporen je proti vročini, zmrzali, koroziji in onesnaževanju. Pri zunanji uporabi je potrebno upoštevati zgolj pravilne napušče in ustrezne dvige lesa nad tlemi.
• Les je prijazen okolju. Ima pozitivne učinke na podnebne spremembe. Uporaba lesa namreč pripomore k zniževanju izpustov CO2, ki je eden glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb.
• Les je prilagodljiv in omogoča različne postavitve, tlorise in prilagajanje celotnega videza.
• Za obdelavo in predelavo lesa je potrebno malo energije.
• Uporaba lesa pripomore pri varčevanju z energijo tudi med življenjsko dobo zgradbe, saj njegova celična struktura omogoča izjemno toplotno izolativnost: 15-krat boljšo toplotno izolativnost kot beton, 400-krat boljšo od jekla in 1770-krat boljšo od aluminija. 2,5 cm debela lesena deska ima boljšo toplotno odpornost kot 11,4 cm debela opečnata stena.
• Les ima naravno izolacijo in je primeren ne samo za hladna podnebja, ampak je primeren tudi v vročih podnebjih (les ima namreč sposobnost, da ponoči daje, podnevi pa akumulira toploto).
• Les je edini obnovljiv gradbeni material z izjemno čistim življenjskim ciklom.
• Les je dober zvočni izolator. Njegov zvok prijetno deluje na naša čutila (človeško uho prijetneje zaznava zvoke lesa).
• Les deluje pomirjevalno in tako pozitivno vpliva na naše počutje ter povečuje notranji mir.
• V prostorih z leseno konstrukcijo ni težav s pojavom kondenza na stenah (ni toplotnih mostov).
• Potresna varnost lesenih objektov je v primerjavi s klasično gradnjo, ne samo neprimerno boljša, ampak tudi lažje izvedljiva, ob upoštevanju lokacije objekta, tlorisne zasnove ter zasnove konstrukcije po višini.
• Ob upoštevanju najnovejših tehnologij lahko sodobna lesena gradnja zadosti še tako zahtevnim zvočno izolacijskim standardom.
• Les se lahko, ne samo da je vsestransko uporaben,  tudi odlično kombinira z drugimi gradbenimi materiali (beton, steklo, jeklo).

---

OCENA ŽIVLJENSKEGA CIKLA (LIFE CYCLE ASSESSMENT – LCA)

Les je obnovljiv in CO2 – nevtralen material. LCA je tehnika,  s katero se ocenjuje okoljski vpliv gradbene komponente skozi življenjsko dobo.

Energijska in ekološka bilanca lesa (»od zibelke do groba«) je v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali bistveno ugodnejša. »Vgrajena enegija« pomeni količino energije potrebne za pridobitev in proizvodnjo določenega izdelka. Torej, več vgrajene energije pomeni večje izpuste CO2. V primerjavi z visokimi izpusti in vgrajeno energijo alternativnih materialov, kot so jeklo, beton, aluminij in plastika, ima les nizko vgrajeno energijo, po drugi strani pa lahko CO2, ki ga oddaja v ozračje, vežemo s ponovnim pogozdovanjem.

Primerjalne prednosti lesa se najlažje prikažejo s količino »sive energije«, tj. z energijo, potrebno za pridobivanje in pripravo materiala in z analizo življenjskega cikla (LCA).  Siva energija za aluminij je kar 515.700 MJ/m3, za jeklo 151.200 MJ/m3 in za PVC 93.620 MJ/m3, medtem ko znaša siva energija za žagan »zračno« sušen les iglavcev le 165 MJ/m3, za tehnično sušenega 880 MJ/m3, za vezan les 5.720 MJ/m3, za iverko 4.400 MJ/m3. Za primer: za PVC okna je v primerjavi z lesenimi potrebno 7-krat več energije, medtem ko je življenjska doba lesenih oken 5–krat daljša od PVC oken.

Prav tako se pri lesu, ko ga recikliramo, porabi veliko manj enegije, kot je to potrebno pri recikliranju materialov, kot sta jeklo in aluminij.

K pozitivni energetski in ekološki bilanci  lesa pomembno vpliva tudi letna poraba energije za ogrevanje, ki je za  lesene zgradbe v primerjavi z »masivno« za približno 30% nižja.

---

POŽARNA ODPORNOST LESA

Zmotno je mišljenje, da je tveganje za gorenje lesa v primerjavi z drugimi materiali višje. Les je gorljiv, vendar primerjalno z betonom in jeklom prevzema večje požarne obremenitve. Les se v ognju obnaša predvidljivo. V kolikor pride do gorenja, na površini nastane zogleneli sloj, ki ščiti notranjo strukturo. Tako lahko leseni elementi med gorenjem ostanejo nepoškodovani in ohranijo nosilnost.

Wilfried Haffa, poveljnik prostovoljne gasilske brigade v kraju Riethem-Weilheim v Nemčiji, čigar tehnični center je zgrajen iz lesa je povedal: » Verjamemo v les kot gradbeni material. To je dobra izbira, še posebej če se upoštevajo ognjevarnostne gradbene zahteve. Lesne konstrukcije gasilcem olajšajo delo, kajti ogenj je dlje časa stabiliziran, gorenje je počasnejše, enakomerno in predvidljivo. Obnašanje se lahko preračuna, kar nam omogoča ocenitev nosilnosti kritičnih točk v zgradbi. Njegova predvidljivost nam omogoča nadzor, tako da lahko vstopimo v stavbo in ogenj pogasimo. Podrtje lesene strukture je vnaprej predvidljivo, medtem ko lahko jeklena struktura izgubi stabilnost naenkrat in brez opozorila. Mi torej mislimo, da so sodobne lesene hiše dobra stvar.«